| |
Rubrika je še v fazi dodelave. Na voljo pa so že osnovne informacije ...
Središče okoljskih problemov zaradi pretiranega potrošništva danes so vsekakor odpadki.
| |
|
|
|
Odpadek je določena snov ali predmet,
ko ga
njegov povzročitelj ali druga oseba,
ki ima snov ali predmet v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči.
(Zakon o varstvu okolja,
UL RS, št. 41/2004)
|
|
 |
|
| |
|
|
|
Življenjska pot izdelka, ki poteka "od zibelke do groba", se v naravno pravilnem zaporedju nikoli ne konča, temveč se vrti v krogu znova in znova. Vse snovi v naravi ob koncu svoje življenjske dobe postanejo "hrana" za druge organizme. S tem je krog surovin,
proizvodnje, potrošnje in razgradnje zaprt. Vendar pri človekovih izdelkih nove dobe ni vedno tako. Eden izmed takšnih izdelkov so tudi plastične vrečke.
Iz česa so plastične vrečke in kako so narejene?
Plastične vrečke so narejene iz Polietilena, industrijsko pridobljenega polimera. Pridobljen je s polimerizacijo monomera etena, katerega pridobijo iz nafte. Polietilen je na tržišču prisoten v več oblikah. Za plastične vrečke se največkrat uporabljata Polietilen nizke gostote (PE-LD) in Polietilen visoke gostote (PE-HD). Iz prvega so narejene npr. tanke nakupovalne vrečke za sadje.
Koliko plastičnih vrečk je proizvedenih in porabljenih?
Težko je dobiti natančno število o proizvedenih vrečkah v svetu. Ocene se gibljejo med 4-5 bilijoni na leto. Če to napišemo v celoti izgleda takole: 4.000.000.000.000 vrečk (ali 4 milijoni milijonov). Od tega jih porabimo v Sloveniji vsako leto okoli 600 milijonov (številka je zelo približna). Za predpostavko smo vzeli, da povprečen Slovenec na leto porabi 300 plastičnih vrečk. Vrečke ponavadi uporabljamo kratek čas, saj so tako poceni, da nam ne pomeni veliko, kupiti novo ali dve. Največkrat pa dobimo novo celo brezplačno.
Kaj se z vrečkami zgodi, ko jih odvržemo?
Plastično vrečko navadno po koncu uporabe zavržemo. Od tega, kam vrečko odvržemo, je odvisna tudi njena nadaljnja pot.
Najprej pa povejmo tole:
|
Plastične vrečke sodijo v zabojnike za ločeno zbiranje odpadne embalaže. Pristojne komunalne službe bodo vrečke presortirale in jih skupaj z ostalimi plastičnimi odpadki poslale na reciklažo. |
I. Smetnjak z navadnimi odpadki
Če poteka vse po pravilih, vrečko odložijo na deponiji odpadkov, skupaj z ostalimi zbranimi komunalnimi odpadki. V Sloveniji je bilo v letu 2006 evidentiranih 83 aktivnih odlagališč odpadkov. Od tega jih je odpadke sprejemalo le 4, na ostalih so izvajali le zapiralna dela (vir: ARSO - Kazalci okolja v Sloveniji).
II. Smetnjak s plastično embalažo - reciklaža ali sežig
Reciklaža
Plastične vrečke v prebiralnicah odpadkov ločijo in jih skupaj z ostalimi plastičnimi odpadki pošljejo v reciklažo. Pogoj je, da je plastika pravilno sortirana (po različnih materialih), očiščena večjih nečistoč in brez primesi. V Sloveniji je glavna družba, ki je odgovorna za zbiranje odpadne plastične embalaže (tudi vrečk), SLOPAK d.o.o. Problem, ki pri tem nastaja, je ločeno zbiranje odpadne embalaže. Le približno 3-4% odpadnih vrečk se zbere nazaj v reciklažo. Trend podoben v svetu in pri nas.
Sežig
Sežig je alternativa odlaganju odpadkov na deponijah. Zbrane odpadke pri visokih temperaturah sežgemo in pri tem prihranimo prostor za odlaganje odpadkov. Večina materiala zgori, preosranek je v obliki pepela. Poznamo dve vrsti sežiga odpadkov. Ena ob sežigu prevzema proizvedeno toploto in jo uporabi za proizvodnjo energije, druga pa tega ne stori in je le golo sežiganje.
Ob sežiganju nastajajo strupene snovi v obliki izpušnih plinov in pepela.
III. Odvržemo v naravo
Ko enkrat vrečka pride v naravo, tam tudi ostane še dolga stoletja, dokler končno ne oksidira v ogljikov dioksid in vodo. V naravi predstavlja veliko nevarnost za divje živali in tudi človeka. Različne živali, ki pridejo v stik z vrečko, jo lahko zamenjajo za svojo normalno hrano, jo pojejo in se z njo ali zadušijo ali zastrupijo. Vrečka lahko zamaši prebavni trakt, žival ima občutek, da je sita in posledično pogine zaradi lakote. To se velikokrat dogaja po svetu in pri nas, ko morske želve plavajoče vrečke zamenjajo za meduze.
V Sloveniji se pogosto prehranjuje želva usnjača, ena najbolj ogroženih želv na svetu. Njena glavna hrana so ravno meduze in poleg tega, da so želve pogosto žrtev zapleta v ribiške mreže, jih uničujejo še prosto plavajoči plastični odpadki. Ravno tako mnogokrat trpijo morske ptice. Te zamenjajo plavajočo plastiko (sepcifična teža plastike je manjša od morske vode, zato odpadki na vodi plavajo) za kosti in jih kljuvajo, ter tako v želodce vnašajo od plastičnih pokrovčkov do koščkov plastičnih vrečk.
Onesnažene so tudi obale rek v notranjosti, obale jezer, jame in seveda vsa ostala narava. Ker je plastika lahka, jo veter nosi okoli in tako lahko prepotuje ogromne razdalje.
|
|
